galina pavlovna lenskaya

what a strange illusion it is to suppose that beauty is goodness.
– leo tolstoy

verjamem, da ima marsikdo za sabo zgodbo, katere zaplet predstavlja dramatično ločitev od nekoga, izgubo ljubezni. toda jaz je resnično nimam. nočem ravno zveneti kot ubogo dekletce, ki nikoli ni imelo ničesar, toda tako pač je – nikoli nisem imela ničesar izgubiti. brez pravih staršev sem zgodnje otroštvo preživela po tisočerih sirotišnicah in naj vam povem le to, da v ukrajini razmere le-teh niso najboljše. mogoče tam nisem zdržala niti ure, neprenehoma sem bežala in povzročala težave, da, toda tam sem se naučila nekaj o sebi – da mi do živega ne pride prav nič. kaj hitro sem se znašla na ulici, prepuščena nemilosti vsem umazanim kriminalcem, ki so se skrivali po najtemnejših kotičkih lvova. dokler nisem bila dovolj stara, da sem lahko uporabila svoje ženske čare, mi čisto nič ni bilo z rožicami postlano. nato sem dobila kup ponudb v oh in sploh fascinantne nočne klube in nenazadnje sem se končno zaposlila. recimo da so se stvari obrnile na boljše, če lahko tako rečemu temu, da si je umazana mlada brezdomka našla delo striptizete. ne, eksotične plesalke – sliši se za odtenek bolj prefinjeno, mar ne? oh, lahko me obsojate kolikor želite in verjamem da me, toda ni mi mar. razumejo le tisti, ki so kdaj bili tako nizko kot jaz. prekleto ponosna sem, da sem se sploh spravila iz tistega sranja. toda saj veste kaj lahko dosežejo ženske obline in pretkane mačje oči, svetlikajoče se kot diamanti. in ne, nisem najstnica, ki je sprejela vse napačne odločitve ali kaj podobnega. tisto življenje mi je bilo namreč usojeno, verjamem celo da zato, da me izoblikuje v žensko, kateri dandanes marsikateri moški na visokem položaju ne pride do kolen. ne morem pa reči, da se občasno ne spravim na kakšno zgubo, ker sem pač tako prekleto jezna na vse skupaj. *smeh* namreč, že med prvimi dnevi na svojem položaju sem poiskala svoje biološke starše. našla sem jih popolnoma žive, srečne in celo premožne. tja sem odšla le po vprašanja, toda ko sem izvedela, da je bil razlog za to, da sta me odvrgla kot zadnjo smet, popolnoma nezanimiv – bila naj bi premlada, da bi skrbela za otroka – sem se preprustila navalu strasti in oba ustrelila. bilo je tako preprosto, še enkrat bi to storila, mogoče celo z večjim užitkom. večkrat slišim ljudi, ki razglabljajo o tem, kako sočloveka ne bi zmogli ubiti. toda ko nekdo tako usodno vpliva na tvoje življenje, ko te zaradi lastnih interesov prepusti krempljem krutega sveta.. ko najdeš odgovornega za celoten niz nesrečnih dogodkov, katere si prestal, takrat se kontrolirati preprosto ne moreš. skratka, če se vrnemo nazaj na galinino pestro življenje na ulici - sčasoma sem presedlala tudi na tatvine, pretepe. imela sem dovolj, a želela sem še več. in tako sem naletela, no, bolj je on naletel name, na maximilliana. opazoval me je, to sem vedela. ne z očmi pohotnega bogataša, kot sem bila vajena. opazoval me je proučujoče, z zanimanjem in slutila sem da ne le zato, ker sem obvladala gibe na odru. ni ga bilo potrebno zapeljati ali kaj podobnega, bil je že odločen. moje življenje se je drastično obrnilo na glavo dobesedno v eni noči, ko sem bila na temni cesti zvlečena v črno limuzino, večkrat pretepena zaradi svoje jezikavosti in upiranja ter nenazadnje obravnavana kot ena izmed njih. začetek je bil težek in da, to prihaja od nekoga, ki se s težkim spopada že od nekdaj. bila sem na preizkušnji, tako fizični kot psihični in, no, za dekle ki se je tako hitro privadilo k užitku, je bilo prav mučno. toda saj ni važno, sedaj sem tu. preoblikovana, a še vedno tista vročekrvna, grabežljiva mladenka, ki je pripravljena tvegati vse. najbrž sem zato pristala tukaj - ne vzemite me napak, maximillianu sem hvaležna bolj kot komurkoli drugemu, toda sklepam, da je v meni videl tisto popolno predanost nekoga, ki nima ničesar. ki se ni zmožen ne čustveno, ne na kakršenkoli način navezati. mogoče se včasih počutim kot kakšna ubijalska mašina, a vsaj to imam. vpliv, uspeh, življenje na veliki nogi, veliko akcije in seksa. ideal, bi lahko rekli, toda koliko običajnim ljudem bi se to zdelo resnično zabavno, ko bi to izkusili na svoji koži, ne vem. je pa zagotovo precej pestro.

RUBY, BABE, SIXTEEN, FIVE OR SO, N/A